Ali ste vedeli, da:
– 95% ljudi uporablja oblačne storitve ne da bi se tega zavedali;
– 54% uporabnikov še vedno trdi, da nikoli v življenju ni delalo z oblakom (!);
– 51% ljudi še vedno verjame, da na storitve v oblaku vpliva vreme;
– 29% uporabnikov še vedno misli, je oblak stvar meteorologije;
– ima samo 16% uporabnikov o oblaku pravilno predstavo: kot spletnemu odložišču, ki preprosto omogoča shranjevanje oz dostop do podatkov shranjenih na oddaljenih strežnikih oz podatkovnih centrih.
Tekst ki ga berete se trenutno nahaja v oblaku; dejstvo da ta tekst ni shranjen na vašem lokalnem strežniku, pomeni da uporabljate storitev v oblaku.
Leta 2014 se je svet obrnil na glavo; prvič v zgodovini se je zgodilo, da je večina vseh svetovnih IT uporabnikov večino vseh svojih aktivnosti, oz računalniških obdelav (točneje: 51%) prenesla iz svojega lokalnega okolja na ti. oddaljena omrežja, oz jih zaupala oblaku. Izmenjava informacij z oddaljenimi omrežji od te prelomne točke samo še narašča (nekje za 30% na leto), po nekaterih predvidevanjih naj bi do leta 2020 uporabniki v oblaku hranili kar 40 zetabajtov, oz neverjetnih 40,000,000,000,000,000,000,000 (!) bajtov podatkov, oz v njem opravili kar 83% vseh računalniških obdelav (Forbes).
Astronomsko število uporabnikov, ki trenutno uporabljajo oblačne storitve nezadržno in strmo raste; ta trenutek oblak uporablja kar 3,6 milijarde uporabnikov širom sveta.
Oblak nas bo torej spremljal povsod (če to hočemo ali ne); storitev je nevidna; v osnovi pa ne ne gre za nič drugega kot izrabo neverjetne možnosti nadgradnje lastne (omejene) strojne in programske lokalne arhitekture oziroma izrabo izjemnih zmogljivosti oddaljenih omrežij.
Še nakaj fascinantnih dejstev o oblaku (2018), v svetovnem smislu:
– na vsakih 600 novoizdelanih pametnih telefonov oz 120 tablic, se rodi nov oblačni strežnik;
– bančni sektor se v celoti opira na storitev v oblaku;
– število zaposlenih v IT podjetjih, ki ponujajo storitve v oblaku, se je od leta 2007 do 2018 povzpelo iz 0 na 550.000 tisoč;
– storitve v oblaku v tem trenutku uporablja večina ameriških državnih institucij;
– trenutno je v oblaku shranjenih okrog 40% vseh obstoječih podatkov vseh svetovnih uporabnikov;
– podjetje Microsoft že kar nekaj let zaporedoma vlaga v raziskave in razvoj oblaka (R&D budget) kar 90% vseh sredstev;
– majhna in srednja podjetja so s prenosom svojega poslovanja v oblak zvišala svoje prihodke za celih 40%;
– 94% managerjev izjavlja, da so s prehodom na oblak njihovi podatki bolj varni;
– 70% podjetij poroča, da so s prehodom na oblak prihranili znatna sredstva, ki so jih nato lahko učinkovito reinvestirali v posodobljanje lastnega poslovanja;
– 64% podjetij je zaradi prehoda na oblak znatno znižalo lastne stroške režije in elektrike;
– 75% podjetij priznava, da se je s prehodom na oblak njihova sposobnost zadovoljevanja potrošnikov znatno povečala.
Oblak torej na učinkovit način, iz ozadja, omogoča navadnim uporabnikom brezplačno nadgradnjo obstoječe uporabniške izkušnje (npr. Gmail, Dropbox, OneDrive, ipd), poslovnim uporabnikom pa omogoča udobje, varnost, zvišuje učinkovitost poslovanja in s tem ustvarja nove poslovne priložnosti.
Kaj so torej glavne prednosti uporabe oblaka?
– za dostop do oblaka ne potrebujemo dodatne strojne ali priogramske opreme, oz. dragih eksotičnih vmesnikov; do podatkov in storitev preprosto dostopamo preko običajne internetne povezave;
– do podatkov, ki jih hranimo v oblaku, vključno z vsemi oblačnimi storitvami, lahko dostopamo od kjerkoli na svetu (pogoj je zgolj internetna povezava);
– za varnost podatkov v oblaku je poskrbljeno samodejno; oblak na najbolj učinkovit način razreši ti. problem podvajanja strojne opreme, kar pomeni, da se vsi podatki na najbolj učinkovit način hranijo hkrati oz vzporedno na več mestih (oz medijih) (vključno z arhivom);
– za vzdrževanje oblaka skrbijo strokovnjaki, oz vrhunsko izurjene ekipe svetovno najbolj znanih podjetij; ti nam zagotavljajo, da se naši podatki ne bodo izgubili, da so ustrezno zaščiteni, da bo storitev operativna 24h na dan in da nam bo oblak (z vsemi svojimi storitvami) ves čas na voljo;
– potrebe po posodabljanju strojne in programske opreme ni (in s tem ne z njo povezanih stroškov); s prehodom na uporabo storitev v oblaku, potreba po stalnem posodabljanju obstoječe IT infrastrukture preprosto odpade;
– oblak nam nudi dodatno računalniško moč (v smislu strojne in programske opreme) za bistveno nižjo ceno, kot bi jo plačali v trgovini za razširitev lastne lokalne računalniške infrastrukture (primer: 1,5 TB zunanji disk trenutno stane cca. 60 EUR, najem oblačne storitve Goole Drive 1,5 TB pa zgolj 19,99 USD, medtem ko je Microsoftov OneDrive 1 TB za licenčne uporabnike Windows celo brezplačen);
– sistem preproste nadgradnje strojne opreme v oblaku (ti. scalability) nam omogoča postopno instantno nadgradnjo strojne opreme glede na trenutne potrebe in obseg poslovanja, kar v praksi pomeni, da velike začetne investicijo v lastno strojno opremo odpadejo, s prihranjenimi sredstvi pa lahko podjetje v tem času prosto razpolaga oz jih prezrcali v širitev svoje osnovne dejavnosti.
Glavne prednosti uporabe oblaka so torej: zanesljivost (podatke hrani oz aplikacije hkrati poganja več podatkovnih strežnikov; v primeru izpada strežnika, njegovo vlogo preprosto nadomesti drug strežnik), fizična varnost (fizična strojna oprema je vgrajena v skrbno zgrajene ustrezno varovane in klimatizirane podatkovne centre) in možnost postopne nadgradnje storitev instantno po potrebi (ti. scalability; ta uporabniku omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti in cenovne učinkovitosti).
Glede na opisana fascinantna dejstva so smernice razvoja oblačne industrije jasne: prihodnost oblaka je zagotovljena oz sijajna; podjetja ki se odločajo za prehod na oblačno poslovanje pa so na poti uspeha oz. odkrivanja novih sijajnih prednosti in izzivov v dobi te sijajne novodobne tehnologije. Oblaku je s tem prihodnost zagotovljena. Uporabnikom pa je spet na nov način, v smislu stalnega vseposodabljanja cele računalniške industrije (skozi stalno zmanjševanje cen), dana fascinantna nova možnost izrabe sijajnih novih tehnologij za preprosto povedano, delček tega, kar se je še pred nekaj letih smatralo za nemogočo investicijo, oz po domače, za prgišče eurov.
