Čiščenje računalniške tipkovnice
Pred kratkim sem na spletu zasledil (sicer star ampak plodovit) članek o posodobitvi tipkovnice, polne mikrobov in hrane. V nadaljevanju navajam uvid avtorice v proceduro odpravljanje tega nadhigieničnega podvzorca…
Po njenem je potrebno vse tipke izstaviti iz tastature, jih z nitroglicerinom (!) izmiti, oz izprati (pri tem vezje ohraniti pri miru), potem pa tipke (približno 100 jih je), skrbno skrtačene, zložiti nazaj v okvir. Res posel oz podvig stoletja: mimogrede, če vam med tem opravilom npr. otrok izmakne mizico, se vas lahko dotakne napačen vrstni red (sicer brezhibne podatkovne keyboard strukture).
Po avtorici članka naj bi bil postopek sledeč:
- Z izvijačem pojdi pod vsako tipko posebej in jo na rahlo privzdigni, da odstopi iz svojega položaja.
- Tipke zlagaj na mizo v vrstnem redu kot si sledijo na tipkovnici, da jih boš potem lahko vrnil(a) nazaj na prava mesta in da jih ne boš zamešal(a).
- Del pod tipkovnico nikoli ne drgni z ostrimi predmeti, da ne bi česa poškodoval(a)!
- Ko boš odstranila vse tipke, s sesalcem posesaj delce, ki so se ujeli pod tipkovnico.
- Po sesanju tipkovnico še dobro obriši s krpo za čiščenje.
- Zdaj so na vrsti tipke, ki jih s krpo obriši eno za drugo.
- Ko so tipke čiste in pripravljene za namestitev na tipkovnico, jih le rahlo pritisni nazaj na svoje mesto.
V smislu pravilnega razgibavanja mnenj poslovno uspešnega človeka, oz človeka, ki smisel higiene podoživlja na pragmatičen način, pa v takem primeru ni najbolj neumna ideja, da tipkovnico (če se ti nanjo polije kava oz plod bacilov) (za nekja evrov) enostavno zamenjaš za novo (in svojega manjšega jaza ne trpinčiš z manjrodovitnimi higienskimi uvidi).
‘Hitra’ posodobitev računalniške opreme
Računalniki postajajo z leti uporabe vedno počasnejši, brez ustrezne redne ‘higiene’ oz. vzdrževanja pa se na njih kopiči tudi nadležna programska oprema; razreševanje tega problema pa si uporabniki seveda predstavljajo na različne načine.
Še ne toliko nazaj se je med manj poučenimi uporabniki uveljavilo načelo, da je najhitrejša pot iz te zagate preprosto hitro preformatiranje diska, v smislu sicer rodovitne svetopisemske prispodobe o uničenju hiše, z namenom usmrtitve vseh prisotnih zajedalcev.
Kar nekaj neizkušenih posameznikov se je v tej težnji lotilo formatiranja diska, oz se je poskusilo na hitro poistovetiti z vlogo izurjenega in brezhibnega ‘sistemca’ (oz. se tako poneumilo, da so na koncu sami usmodili vse v svoj neprov). Pri tem so ‘na hitro’ podoživeli lastni vzgib po posnemanju najbolj pravilnega in resnega pristopa (1 h smeha), ob končnem rezultatu pa doživeli uvid v lastno nezmožnost celovitega pristopa k razreševanju lastnega problema (10 h nadaljnega joka, običajno ob nedelujočem računalniku ali zaradi izgube podatkov).
Sam proces, mimogrede, ni tako preprost; čar pa je v sami ideji; ki ji seveda pridaja težnja ‘vse naredi sam’, oz bodi ‘sam svoj mojster’. Pri tem se lahko poistovetimo z vlogo uporabnika avtomobila (ki mu kot tak služi zgolj kot prevozno sredstvo), ki se ne more izogniti težnji da bi ga ‘servisiral’ sam; oz manj rodovitnemu podjetniškemu prijemu, ko nadvse rodovitni podjetnik, ki misli, da če si sicer lahko kupi svoj avion, to pomeni, da ga zna oz mora tudi sam pilotirati.
Posodabljanje računalnika (oz prenosnika) je celosten proces; zadeva pa gre nekako takole: če se vam zdi, da vam prenosnik (oz računalnik) zgolj počasi deluje, je prva pravilna odločitev, da razmislite o nadgradnji pomnilnika (oz nakupa dodatne SSD pomnilniške kartice). Preden pa se odločite ‘potopiti ladjo’, je priporočljivo mogoče zgolj očistiti računalnik vse odvečne programske opreme, tj. odstraniti stare neuporabljene aplikacije in zagnati orodje, ki na učinkovit način izprazni disk vseh smeti, ki se z leti uporabe nezadržno kopičijo (ti. backupi sistemskih posodobitev, cashi,itd); sledi odstranjevanje nepotrebnih zagonskih zamaškov, fragmentacija trdega diska, ter seveda namestitev ustrezne antivirusne zaščite.
Če z opisanimi procesi pač nimate izkušenj, vam bo vse opisano za manjšo ceno opravil izkušen serviser (gre zgolj za redno posodobitev sistema).
‘Hitro’ čiščenje računalnika se ponavadi ne obnese
Prigoda, ki se zgodila mojemu sicer računalniško izobraženemu znancu. V času njegovega (sicer načrtovano brezskrbnega) dopusta (bil je na morju pri sorodnikih), ga je sorodnica prosila, naj (po kosilu) ‘na hitro’ pregleda njen računalnik (poln naj bi bil nekih virusov in ‘manjših težav’). Po nekaj desetminutnih mahinacijah je računalnik (na katerem je imela sorodnica, mimogrede, shranjeno celotno računovodsko bazo 200 klientov) enostavno ‘mrknil’, oz disk se je nepričakovano izpraznil.
V obupnem poskusu posodobitve se je prijatelj v tro-dnevnem boju sicer izkazal, v agoniji pa dopust prepustil razreševanju svoje poenostavljne težnje po preveč naivnemu načinu razreševanja sicer zahrbtnega oz bolj kompleksnega primera računalniške okužbe kot je na začetku predvidel.
Ti. ‘hitri posegi’, v katerih prevlada želja po ‘hitri’ pomoči ‘znancu’, se največkrat ne končajo dobro. Naivno je misliti, da bomo z enkratno hitro potezo (še posebej na tujem računalniku) odstranili pravi vzrok oz težavo, ki največkrat ostane skrita. Največja nevarnost pa nastane v primeru, če se takšnega posega lotimo na sistemu, na katerem so shranjeni za poslovanje vitalni podatki. V tem primeru lahko (zaradi naivnega in poenostavljenega pristopa) ‘na hitro’ (oz. brez potrebe) nastane zgolj neprecenljiva škoda.
Pregrevanje prenosnega računalnika
Pregrevanje računalnika (predvsem v nehigieničnem okolju polnem prašnih delcev), lahko postane resna težava; določeni prenosniki imajo namreč to ‘hibo’, da se ob pregrevanju začnejo ugašati (včasih so bili po tem znani nekateri modeli prenosnikov znamke HP). Seveda (po murphyevem zakonu), se bo to zgodilo ob najbolj nepravem času oz. v najbolj nepravem trenutku. Pri tem se seveda izbrišejo vse neshranjene (začete) datoteke, prekine morebitna konferenčna zveza (s sodelavci), oz. na grob in nepričakovan način prekine pravkar začeto delo. In seveda, če slučajno uporabljate prenosnika za internetni strežnik, vam bo v tem primeru ‘padla dol’ tudi internetna stran (v najslabšem primeru, spet po murphyu, po možnosti takrat ko vas ne bo doma).
V svojih dolgoletnih zdrahah sem sodeloval s kar nekaj sicer solidnimi računalniškimi programerji, ki so dobesedno negovali ta problem. Kljub očitni vsakodnevni zahrbtni motnji, niso za pravilno razreševanje tega zahrbtnega problema ukrenili prav ničesar (!). Ob vsakem ponovnem ‘padcu’ pregretega sistema je pač človek raje znorel (in doživel živčni zlom) kot pa ukrepal. Nekaj znancev je šlo celo tako daleč, da so ohlajevali pregrete procesorje z zamrznjenimi hladilnimi vložki (ki sicer drugače nadvse rodovitno služijo za ohlajevanju prenosnih hladilnih torb…)
Dolga leta sem se spraševal, kaj prevladuje v vzgibih ljudi, da se poneumljajo na takšen način; v ozadju pa gre za preprosti vzgib oz željo po nespreminjanju svojega delovnega okolja, oz strah, da bo kakršnakoli sprememba v delovnem okolju vnesla motnjo v razvojni delovni cikel. Vendar mora v takšnih primerih prevladati zdrav razum. Vsaj v primerih, kjer nam računalnik služi kot nepogrešljiv pripomoček pri razvoju pomembnega produkta, ali opravljanju vsakodnevnega pomembnega dela.
Za začetek lahko začnemo s čiščenjem delovnega okolja, oz delovne mize (ne škodi pa tudi obisk čistilnega servisa). Prenosnik lahko sami očistimo tako, da s sesalcem preprosto izsesamo prašne delce iz vseh rež, in s tem ublažimo motnjo. Notesnik oddaljimo od vseh grelnih teles (radiatorji). Če se računalnik še vedno ugaša, je potreben seveda krajši obisk servisa; tam nam bodo računalnik očistili na strokoven in pravilen način, sam delovni proces pa bo doživel zgolj krajšo motnjo. Če se z serviserjem vnaprej dogovorite, vam po delo opravil v 2 urah. Računalnik z zaznano (neodpravljivo) hibo pa lahko preprosto tudi zamenjamo z drugim brezhibnim modelom, kar je največkrat tudi najbolj ustrezna rešitev.
