Računalničarji pogostokrat dobimo vprašanja strank o tem, kdaj in kako nadgraditi njihov star računalnik. Kar hitro znamo oceniti, če je kakršna koli investicija v tak računalnik sploh smiselna. Videti moramo le operacijski sistem, kakšen procesor ima, ter koliko je vgrajenega pomnilnika.Če je torej računalnik star že kakšnih pet, šest let, na njem tečejo Windows XP, procesor je pa iz linije Celeron, potem je zgodba praktično zaključena in je kakršno koli nadgrajevanje metanje denarja skozi okno. V primeru, da pa smo lastniki tri, štiri, morda pet let starega računalnika, ki ima vsaj procesor Intel Core i5, takrat je nadgradnja seveda lako smiselna.
Kaj pravzaprav nadgraditi?
Še pred slabim desetletjem smo kot nori nadgrajevali procesorje oziroma kupovali hitrejše in novejše procesorje. Danes to počno le še redki računalniški zanesenjaki.
Glede na to, kakšna je namembnost računalnika ter ali gre za namizni ali prenosni model, se bomo odločali tudi o tem, katero komponento zamenjati, da bomo dosegli največji učinek.
Če računalnik uporabljamo za video in grafično obdelavo, potem bomo razmislili o boljši grafični kartici. Štiri, pet let stari računalniki imajo redkokdaj več pomnilnika kot 2 ali 4 GB. Če matična plošča podpira več, potem tudi količina pomnilnika pripomore k boljši odzivnosti sistema.
Raketni pospešek računalniku
Na disk pa mnogokrat pozabimo. Prenosni računalniki ga imajo večinoma nekje med 250 GB in 1000 GB, namizni računalniki pa med 500 GB in 2 TB.
Klasični trdi diski so največkrat edino ozko grlo računalniškega sistema. Gre za naprave, ki so zelo odvisne od električnega motorja, hitrosti vrtenja in premikanja magnetnih glav od ene, do druge lokacije, na kateri so podatki.
Že kar nekaj let pa so na trgu tudi SSD diski, ki temeljijo na podobni tehnologiji kot USB ključki, ki jih vsi poznamo. V SSD diskih se nič ne vrti, zato se tudi redkeje kvarijo.
Računalnik na steroidih
Mnogi nam težko verjamejo na besedo in ne pričakujejo bistvne razlike v hitrosti, a po menjavi doživijo “vau” razodetje.
Menjava diska je preprosta, v večini primerov pa lahko star disk samo kloniramo na novega in uporabnik dobi računalnik praktično v istem stanju, kot ga je vajen od prej, le da deluje hitro “kot raketa”.
Pomanjkljivost SSD diskov je večinoma ena sama: cena. Te so zaenkrat še visoke, vendar spet ne tako visoke, kot so bile še pred dvema ali tremi leti. Prav zaradi razlike v ceni, glede na klasične HDD diske, se mnogokrat vgrajuje manjše diske od obstoječih. Z vedno večjimi proizvedenimi količinami pada tudi cena. Povsem dober 250 GB SSD disk se danes da dobiti že za slabih 90 EUR + DDV, 500 GB SSD pa okrog 160 EUR + DDV.
Če razmišljate o nadgradnji starega računalnika, se torej splača denar vložiti le v dve komponenti: v nakup SSD diska ter v nakup dodatnega pomnilnika. Če pa uporabljate Windows 7 ali Windows 8.1, bo pa tudi nadgradnja na Windows 10, ki je z licenčnega vidika brezplačna, še dodatno pripomogla k hitrejšemu delu. Windows 10 so namreč znani po tem, da na starejši strojni opremi delujejo hitrejše kot prejšnje različice operacijskega sistema.