Ker se greh pove, grešnika pa ne, bom zamolčal ime podjetja. Danes smo torej bili klicani v Podjetje, kajti nič jim ni delalo. Čeprav informatiki redno slišimo, da nič ne dela, je tokrat to res držalo. Niso imeli dostopa do interneta, niso mogli dostopati do strežnika, tiskalniki so obmirovali. V Podjetju so torej precej panično iskali rešitev.
Prihod na lokacijo je razkril, da že nekaj časa nimajo več zaposlenega “informatika” – to je bil en bivših zaposlenih, ki je poleg svojega rednega dela, mimogrede vsakih nekaj tednov še “vrgel uč” na strežnik in ostalo IT infrastrukturo v podjetju. Vzdrževanje strežnikov in računalnikov je bilo torej v Podjetju nekaj, kar dejansko ni obstjalo.
Pogled na komunikacijsko omarico je razkril, da imajo tako imenovani “spaghetti network”, kjer kabli kot bujna brada štrlijo iz omarice in se prepletajo v gordijskem vozlu.
Izkazalo se je še sledeče:
- dopoldne so zamenjali internetnega ponudnika,
- pri starem ponudniku so za router uporabljali kar “modem/router” ponudnika – ta še za domačo rabo komaj ustreza,
- router novega ponudnika je imel definirano omrežje, ki je bilo različno od tistega, v katerem prebiva strežnik,
- zaradi pomanjkanja resnega omrežnega stikala, se je v izogib pomanjkanju portov, uporabilo še nekaj malih, stikal, ki so verižena eden za drugim,
- tehnik novega ponudnika interneta je v vsej zmedi kablov uspel narediti še ethernet zanko,
- Podjetje sicer ima pravi strežnik, vendar je ta star že blizu sedem let, na njem pa teče danes že de facto zastareli Windows Server 2003,
- gesla za dostop do strežnika nima očitno nihče,
- tehnična dokumentacija je razseljena po različnih predalih in mnogo listkih, tudi v nekaj datotekah, a noben podatek ni “pričaral” dostopa do strežnika.
En router in eno uro kasneje, ko sem na podlagi fiksnih IP nastavitev tiskalnika sklepal na pravilno nastavitev IP naslovnega prostora, je v Podjetju pričelo vse delovati. Strežnik je spet bil viden vsem, tiskalnik je izbruhal vse, kar so mu tekom dneva naprtili v tiskanje in elektronska pošta je odšla v svet.
Na podlagi današnje izkušnje lahko torej zatrdim, da je vzdrževanje računalnikov, vzdrževanje strežnikov, še bolj pa vzdrževanje celotnega IT okolja v podjetju zelo pomembno.
- Menjava ponudnika interneta je opravilo, ki se ga je treba lotit s premislekom – sploh, če je v podjetju strežnik, ki mora biti viden tudi v internet.
- Produkti za domačo uporabo niso primerni za uporabo v podjetjih.
- Urejena komunikacijska omarica zmanjšuje tveganje za napake.
- Strežniki sicer resda lahko zdržijo tudi deset let, vendar je po izteku garancije vsako odlašanje z zamenjavo strežnika lahko usodno.
- Windows Server 2003 je dejansko v fazi “End Of Life – EOL” in Microsoft ga ne posodablja več.
- Urejena dokumentacija celotnega IT okolja je nujna, ko infrastrukturo vzdržuje zunanji IT izvajalec. Brez tega smo zelo omejeni v tem, kaj sploh lahko storimo.
