7 najpogostejših IT napak v podjetjih

Ko peljemo avto k serviserju, navadno ne pomišljamo preveč, ko nam serviser izstavi račun. Avtomehanik pač ve, kaj je najboljše za naš avto in kaj je dobro za našo varnost. Olje mora biti primerne kakovosti, prav tako ne zaupamo najcenejšim zavornim ploščicam. Avtu torej privoščimo, da je primerno vzdrževan, kajti od njega je odvisna tudi naša varnost oziroma prihodnost.

Kaj, ko bi še informacijski tehnologiji v lastnem podjetju privoščili nekaj podobnega? Ne nazadnje je podjetje tisto, ki hrani naše družine. Skozi leta izkušenj smo prišli do spiska najpogostejših napak na področju informacijskih tehnologij, ki ji delajo mala in srednja podjetja. Poglejmo si nekaj najbolj očitnih.

1. Router – usmerjevalnik, ki je dovolj dober za doma, nikakor ni dovolj dober za podjetje
Usmerjevalniki, ki jih ponudniki interneta ponujajo v svojih paketih, so poceni in ne prav zmogljivi. Domačim uporabnikom omogočajo najosnovnejšo ločitev interneta in domačega omrežja, da ni preveč izpostavljeno divjemu zahodu, ki vlada v internetu.
Pa je to dovolj za podjetje? Ravno pred kratkim je ASUS sklenil izvensodno poravnavo, ker je v večini modelov usmerjevalnikov za domačo uporabo spregledal nekaj kritičnih pomanjkljivosti, ki so omrežja, ki naj bi jih varovali, odprli praktično vsakomur, ki je imel nekoliko preveč časa. Posledica je bil zelo dolg spisek ranljivih IP naslovov in z enostavnim klikanjem se je dalo prebiti doRouter za poslovno rabo množice datotek, ki so jih nič hudega sluteči uporabniki hranili na USB diskih, priklopljenih na dotične usmerjevalnike. Tam so bili osebni podatki, fotografije, arhivi službenih datotek in še in še.
Usmerjevalniki za domačo uporabo znajo blokirati promet, ki prihaja iz interneta v domače omrežje, v obratni smeri pa večinoma ne znajo omejevati prometa. Sistemski administrator si, na primer, želi, da bo vrata 25 uporabljal samo poštni strežnik in ne ravno vsak okužen računalnik, ki se pojavi znotraj službenega omrežja. Take nevšečnosti lahko povzročijo, da se javni IP naslov podjetja znajde na najrazličnejših črnih listah, ki preprečujejo nemoteno delo vsem zaposlenim.

2. Pomanjkljiva omrežna infrastruktura in neustrezna mrežna stikala
En mrežni kabel, ki vodi iz pisarne v kateri dela pet ljudi, do komunikacijske omarice, nikakor ni dovolj. Vsak zaposleni ima na mizi vsaj en računalnik, pa telefon in danes je večina tiskalnikov tudi že povezanih v mrežo. In tako se v taisti pisarni pojavi potreba po priključitvi vsaj deset do petnajst naprav. Brez nasveta informatika navadno v podjetjih problem rešijo z nakupom najcenejšega 100 MBit/s stikala, ki v poljubnem trgovskem centru stane okrog 10 EUR. In ko na tem stikalu zmanjka prostora, nujno pa je potrebno še enega sodelavca priključti v omrežje, se v istem trgovskem centru za 10 EUR kupi še eno podobno stikalo. In takih pisarn je v podjetjih navadno več, ne le ena.
Zavedati se moramo, da veriženje omrežnih stikal drastično manjša prepustnost omrežja in lahko se zgodi, da imajo naprave, ki so priklopljene na zadnje stikalo v verigi, imele le nekaj megabitov pasovne širine, namesto 1000, kolikor je danes povsem običajna hitrost, če se ga lotimo tako, kot je treba.
Omrežja se gradi v obliki zvezde. Vsaka naprava, ki je priključena vanj, mora imeti svoj kabel do komunikacijskega vozlišča, brez vmesnih stikal. V praksi se z nekaj dodatno nameščenih kablov da hitrost omrežja najmanj podeseteriti.
Najcenejša stikala danes še za domačo uporabo niso več dovolj – dosegajo hitrosti do 100 megabitov na sekundo. Že vsaj pet let pa imajo vsi računalniki vmesnike, ki dosegajo 1000 megabitov na sekundo. Za gigabitno stikalo bo potrebno nekaj več denarja, vendar se investicija izplača, kajti delo postane neprimerno hitrejše in bolj učinkovito.

3. Računalniki skriti v omarah, s premalo zraka in preveč izpostavljeni prahu
Prah ne koristi računalnikuRačunalnik, ki je primeren za pisarno je majhen, s čim manj ventilatorji. Povsem v nasprotju s tem, kar mislimo, da bi morali kupiti. V čem je “fora”? Računalniki so naprave, ki se kar precej grejejo in zato je logičen razmislek, da potrebujemo množico ventilatorjev, da ga uspešno ohladimo. Z množico ventilatorjev pa izjemno povečamo pretok zraka skozi notranjost računalnika. In z
vsemi kubičnimi metri zraka, ki jih dnevno računalnik srka vase, v notranjost ohišja prihaja tudi neverjetna količina prahu. Ta se odlaga povsod po notranjosti in povzroči, da se naprava začne prekomerno segrevati. Ker se računalnik bolj segreva, bo regulacija ventilatorjev poskrbela, da bodo ti zrak izmenjevali še hitreje, a s tem bo v računalnik prihajalo še več prahu. In smo v začaranem krogu. Da ne omenim, da je računalnik iz dneva v dan bolj hrupen.
Kot sem že omenil: da bo dolgo služil namenu, mora računalnik imeti čim manjše ohišje in čim manj ventilatorjev. Mesto računalnika ni v omaricah in tudi ne preblizu stene, ki bi onemogočala pretok zraka. Izkaže se, da so, tudi po kakovosti komponent, za pisarne najbolj primerni računalniki iz segmenta business. Res pa so nekaj dražji.

4. Neobstoječ ali neustrezen backup
Čeprav se vam na prvi pogled ne zdi tako, pa vendar so rezervne kopije podatkov izjemnega pomena. Brez uporabnih poslovnih podatkov lahko podjetje zapre svojo dejavnost, kajti danes imamo vse podatke iz proizvodnje, skladišča, podatke o delavcih, o postopkih ipd. v digitalni obliki. S kupci in poslovnimi partnerji smo v elektronskih kontaktih, račune plačujemo po elektronski poti, z državo sodelujemo tudi digitalno. Na dosegljivosti podatkov podjetje torej obstane ali pa pade.
Trdi diski, računalniki, strežniki, vse to je pokvarljivo blago, poleg tega zadnje čase nagajajo še elektronski škodljivci. Zaradi tega prepleta varnostnih tveganj je izjemnega pomena, da so rezervne kopije podatkov narejene tako, kot je treba.
Če enkrat na mesec nekaj svojih podatkov prenesete na zunanji disk, to še ne pomeni, da imate urejen backup. Lastnost dobrega rezervnega kopiranja je v tem, da kopiranje enkrat nastavite, potem se pa vsak dan podatki kopirajo avtomatično, brez posredovanja uporabnika. Mnogokrat se še zavedamo ne, da niso pomembni samo word ter excel dokumenti ter morda še fotografije. Kako bomo plačevali račune, če nam pogori računalnik? Imamo shranjene tudi kopije certifikatov? Kaj pa elektronska pošta?

5. Zastarela programska oprema
Windows XP so zastareliPovsem suvereno si lahko sami sebi prigovarjamo, da smo na Windows XP navajeni in da vse deluje. Morda res danes deluje, a Microsoft je že pred letom in pol prenehal objavljati varnostne
popravke za Windows XP. In danes pri strankah že srečujemo primere, ko je za uspešno delo z nekaterimi bankami potrebno imeti novejšo programsko opremo. Internet explorer 8 je zadnja različica, ki še lahko teče na Windows XP. Tudi izdelovalci alternativnih spletnih brskalnikov že napovedujejo, da za tako zastarel operacijski sistem ne bodo več izdajali posodobitev. Pomislimo: to je operacijski sistem, ki je luč sveta ugledal davnega leta 2002. Tudi Office programi, ki nosijo letnico 2003 ali še celo XP, so odločno prestari, da bi jih še bilo varno uporabljati.
Čas je torej za novejšo programsko opremo. Windows 7, 8 ali 10 so varna izbira, sploh slednji, ki je brezplačen za dosedanje uporabnike starejših različic (vendar ne XP), saj je do konca julija 2016 nadgradnja brezplačna.

6. Neprimerna različica operacijskega sistema
Za poslovno rabo so edine primerne le PROFESSIONAL različice operacijskih sistemov Windows, torej Windows 7 PRO, Windows 8.1 PRO, Windows 10 PRO. Računalniki, ki imajo Windows 7 Home Premium, Windows 8.1 ali Windows 10 Home so različice, ki so namenjene domačim računalnikom. In tudi računalniki v trgovinah, ki imajo HOME različice, so praviloma cenejši. In zelo rado se zgodi, da tudi v podjetjih kupijo take izdelke.
HOME različice imajo tri zelo veliki pomanjkljivosti v primerjavi s PRO različicami:

  1. Ne moremo jih pridružiti Active Directory domeni v podjetju.
  2. Do njih ne moremo dostopati prek RDP povezave (oddaljeno namizje).
  3. Nimajo Bitlockerja – nekatere stranke želijo kriptirati podatke na diskih – Home različica tega ne omogoča.

Pred nakupom računalnika se torej obvezno posvetujte z nami.

7. Piratska programska oprema
Če odmislimo vse neprijetnosti, ki vam jih lahko nakoplje nenadejani obisk tržnega inšpektorja in posledično tudi civilne tožbe proizvajalcev programske opreme (več o tem, kako izgleda obisk tržnega inšpektorja, ki preverja legalnost nameščene programske opreme, lahko preberete v tem članku), imajo “črne” različice eno samo veliko slabost:  v veliki večini primerov je programska oprema, ki jo dobimo od prijateljev, znancev ali od sosedovega mulca, okužena s škodljivo programsko kodo. Če pa slučajno niso okuženi, pa si škodljivce nakopljemo s poganjanjem najrazličnejših “aktivatorjev”, ki lažnivo usposobijo piratiziran program za delo, največkrat pa zraven namestijo še kakšnega trojanskega konja, ki spremeni računalnik v poslušnega zombija.
Če vam je nakup programa prevelik strošek, priporočamo, da uporabljate brezplačne odprtokodnih rešitve. Ko potrebujete le osnovne zmogljivosti programov za urejanje dokumentov ali preglednic, je povsem dovolj OpenOffice ali LibreOffice in če niste profesionalni fotograf, boste vse svoje slike prav tako dobro obdelali v Paint.NET.

Contact Us

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

Not readable? Change text. captcha txt